Eva 154 objav 0 komentarjev

Mnogi ne razumejo moje "rahle" obsedenosti do planiranja (mojega časa), do organiziranja česarkoli (ker je to moj mini hobi), obremenjevanja z neumnostmi kot je recimo, koliko centimetrov levo in koliko desno naj visi nova slika, moje popolne nezainteresiranosti za spletno šopingiranje, nošenja sončnih očal v vseh vremenskih razmerah in letnih…

Jesenski pozdrav vsem doječim (razumem vas), nedoječim (razumem vas), normalnim (verjetno vas razumem, a vas ne poznam) in nenormalnim (razumem vas) ženskam. Borke moje. Vsaka po svoje. In pa pozdrav vsem trem moškim, ki me berejo (a verjamem, da so danes obupali že v tretjem odstavku).

Z eno roko znaš, poleg, seveda, vsega v gospodinjstvu, odpreti prtljažnik, vzeti ven voziček in ga s posebnim (res posebnim, drugih mamic niti gledati ne morem, ko to izvajajo) gibom in trzljajem, ko so celo telo, glava in stisnjeni zobje v najbolj skoncentrirani napetosti, v trenutku sestaviti. Puf. In potem nežno in ljubeče položiti vanj svojega…

V resnici si bomo lahko čestitale (narcisoidno in vse tja do neba), da smo svojo materinsko vlogo dovolj dobro opravile šele čez kakih dvajset let, ko bodo naše male driskice, naši sončki, naši potegani otročki, postali odrasli ljudje, ko ne bo dovolj, da "samo" preskakujejo ovire na otroškem igrišču (joj, naš je motorično tako zelo spreten,…

Življenje je vsak dan bolj dišeče odkar moj Mali - A sem že povedala? - kaka v pleničke znamke "dišeča kakica". Aha. Ne, ne, ni isto sranje drugo pakovanje. Je razlika. Je. Sedaj diši, hm, diši po podalpskem svežem vetrcu, madagaskarski vaniliji in bio zeliščnem čajčku. Srčkano. Aha. Zemlja je okrogla.

Trenutno na plaži jem beli puhasti kruh s toplo (eno in edino najboljšo) pašteto (ajebiga), stabilno stojim (noge v razkoraku, fraj roka v boku), fokusirano strmim (v moje male driskice), se smejim (sama sebi) in pošiljam mastne, sočne in (vam, alergičnim na gluten) brezglutenske poljubčke z najljubšega konca sveta!

Po treh letih sem iz garaže privlekla svoj zaprašen poni, ker je bil v tistem trenutku edini prikladen za prevoz na koncert na drugi konec mesta, kamor sva se tisti večer odpravili z Nano. Se dobimo na Trnfestu, ane? Kot v starih časih. Pivo, druženje, koruza. Tisti večer sicer gintonic, druženje, brez koruze. Res bi bilo vse skoraj kot v…

Prejšnji teden se je mešalo vsem - tistim na morju (kot so me redno obveščali), nam doma med štirimi stenami in tistim v službah. Delati v pisarni na plus 31 pač ni normalno. Na prostem pa še manj. In tudi ni dovoljeno, ane. Normalno pa je, da potem možgani, pametni in malo manj pametni, odpotujejo v tujino, nekam pod klimico. Ali pod palmico. Ne…

Splezala je iz bazena, odšla v hišo in se lotila priprave treh osvežilnih koktejlov, da bomo nazdravile čudovitemu dopoldnevu. Vmes je priskakljala do svojega vrta, odtrgala svežo meto in zopet izginila. Ko se je zopet pojavila je v rokah nesla tri najbolj popolne kozarce s slamico. Nadaljevale smo s klepetom in s počasnim srkanjem božanskega…

Na lepo in mirno nedeljsko jutro sem ob dvojni kavi in litru tekočine pregledovala fotografije s sobotnega piknika in ugotavljala, da so najlepše in najbolj srčne fotografije (ki se jih kar nisem mogla nagledati) tiste, na katerih je moj Mali, ki je pihal svojo prvo svečko, na slikah s svojimi malimi prijateljčki in v naročju z mojimi ta velikimi.…