Eva 155 objav 0 komentarjev

Mesto, kjer živim, ki marsikoga frustrira že samo s svojim obstajanjem, pa je zelo prijazno, luškano, zeleno, čudovito, povsem nekomplicirano za živet, ravno prav veliko oziroma majhno, fotogenično, polno najbolj normalnih (če že hočete), zanimivih, ne ozkoglednih in svobodomiselnih ljudi, ki pa si ne mislijo vse najslabše o teh, ki iz svoje…

Reci Ja coni neudobja, zamenjaj službo, vpiši se na tisti tečaj, privošči si daljši počitek, nehaj klikati na naslove “kar je sledilo, vas bo šokiralo”, pij vodo, delaj počepe, s hčerko izdelaj vision board, pojdi na potovanje s prijateljicam, pelji sina na zmenek, ignoriraj super popuste ...

Leta niso le številka, ampak so veliko več – so izkušnje in so spomini in so zgodbe in so moje življenje do tega trenutka, ki je zdaj. Leta so kompas smeri in so svoboda.

Saj veste, nekateri ljudje imajo fobije, zasanjane glave, zmedene misli, neizpolnjene strasti, vedenjske motnje, naporna obdobja, slabe diagnoze, toksične odnose, so socialno introvertirani ali pa so samo radi sami, so radi čudni.

Ves čas planiramo, balansiramo, improviziramo in napenjamo možgane, kako bomo vse nemogoče organizirale, logistično izpeljale, skuhale in speglale. Vmes se trudimo biti aktivne, moderne, sposobne, kompetentne in vedno našpičene, urejene ter pripravljene za akcijo. Vse manj od tega je premalo?

Ker zaradi »normalnega« odraščanja nikoli nisem čutila pomanjkanja telesnega stika z ljudmi, je objavljena fotografija prijateljičinega na novo urejenega zelenjavnega vrtička in Vesnina nova poletna oblekica nekaj, kar me razveseli in to skoraj tako, kot me je nekoč razveselila Milka iz Avstrije in Leviske 501 iz Trsta.

Dva ekstrema sta. Nekateri vse več denarja in časa in svojega veselja porabljajo za nakupovanje daril in za ustvarjanje prazničnega vzdušja in so tisti, ki jim gredo tovrstni prazniki vse bolj na živce, ker so povezani z zloglasnim potrošništvom in pa še bolj problematično, s preživljanjem časa z družino, kar za nekatere ne pomeni nič dobrega in…

Mogoče pa zares še največjo razliko od ‚prej‘ in ‚zdaj‘ vidim v svojem mindsetu. Prej, ko sem nekam prišla, sem razmišljala, kaj si ljudje mislijo o meni in mi res ni bilo vseeno. Zdaj razmišljam ravno obratno – kaj si jaz mislim o njih, o ljudeh, ki jih srečam in si predstavljam, da njim ni vseeno.

Niso vsa prijateljstva za vedno. Z leti nekatera prijateljstva zamrejo, nekatera se po določenem času tudi  obnovijo, nekatera samo zbledijo. Vsako prijateljstvo ima svoj namen, svoj prostor, svoj čas in pa določen rok trajanja, ki je pa lahko, seveda, tudi neskončen. Nekatera prijateljstva se postarajo kot mi, zgubajo se kot koža na vratu, ki z…

Ali nas v nekem trenutku uniči ravno ta status nevznemirljive varnosti, ki smo ga prostovoljno podpisali in je od sedaj tu za vedno? Ali z zaljubljenim usodnim Da pred matičarjem in z novim priimkom izgubimo potrebo po tem, da bi partnerja še naprej zapeljevali in se raje zavlečemo v staro trenirko in se nezainteresirani (za karkoli) svaljkamo po…