NE RAZUMEM PUTRA S PAŠTETO

0

Pa kako je to mogoče, da tega ne počneš, ne uporabljaš, ne maraš, ne nosiš, ne podpiraš in ne sprejemaš?! 

Raje, kot to, da govorim, da česa ne maram, pravim temu, da tega ne razumem, čeprav gre za isto stvar, v resnici? Ja. Pa bolj za hec, kot za res, ker nije sve tako sivo kot poje Hladno pivo bi rekla, da mnogi ne razumejo moje “rahle” obsedenosti do planiranja (mojega časa), do organiziranja česarkoli (ker je to moj mini hobi), obremenjevanja z neumnostmi kot je recimo, koliko centimetrov levo in koliko desno naj visi nova slika, moje popolne nezainteresiranosti za spletno šopingiranje, nošenja sončnih očal v vseh vremenskih razmerah in letnih časih (zunaj in not), vstajanja pred peto (why?!), tankanja goriva vsakič za enak znesek in posledično mojega nerazumevanja VčemJeProblem?, če se je gorivo podražilo, saj vedno plačam enako. In, ja, še marsičesa. Seznam je predolg.
 
In jaz po drugi strani ne razumem lazenja v hribe na SvežZrakVešKakoJeLepRazgled (ker rada hodim po ravnem in tam, kjer mi ne izpiše no connection), in ne razumem pretiranega hypa okoli dvignjene wc deske in odprte zobne paste, ljubezni do ljubkih testenin v obliki mašnic, ki zaradi svoje mašnastosti nikoli niso skuhane kot je treba (ne predstavljam si, da jih je Bourdain kdaj jedel, prostovoljno). Kopanja v banji. Tega nobena od mojih prijateljic ne razume (preverjeno), ker, kako se lahko udobno namestiš, listaš Vogue in uživaš s kozarcem belega v roki, obkrožena s svečkami, ne da bi te vse žulilo in motilo? Kam z mokrimi rokami, kam z glavo, kam z vinom, kam z revijo in tako vse, dokler voda ni že prehladna in ti komaj čakaš, da pobegneš ven iz “uživaškega” filmskega prizora. Ne razumem tudi putra s pašteto. Pašteta je na morju nostalgičen must. Ampak jaz ne razumem te kombinacije kruha, putra in paštete. Kaloričen puter in pašteta. Skupaj, v paru? Najboljša kombinacija mojemu Biku. In moji TaVelki. OK. Ne razumem tudi občutka uživanja v savnanju in likanju, ne razumem glasbe brez besedila, dveh ločenih kovtrov, plastičnih rož, kupovanja slik v setu, kosmatih čevljev, politikov, homofobov, pokemonov in še česa. Seznam je, spet, predolg. Ne razumem. Pa kaj. Vsega ne rabim razumeti. Nekdo vse to mara, in to nosi, in to je, in se rad namaka, in to posluša. Ker ti nisi jaz. In jaz nisem ona. In ona ni on. 
 
Ljudje smo si podobni, ker imamo iste prednike in pripadamo isti vrsti. OK. Sicer pa niti dva človeka na svetu nista enaka. To vemo vsi. Tudi, OK. Ta neenakost, različnost in drugačnost je tisto kar pri sebi občudujemo ali celo obožujemo. In se zelo radi pohvalimo, da jo tudi na široko sprejemamo. Da smo tolerantni, strpni in obzirni do barvite okolice. Ker je lepa. Ani? Jaz imam rada perutničke, ti pa bedrca. Jaz Merilyn, ti Audrey. Jaz črte, ti pike. Jaz Stones-e, ti Beatle. Ti s cukrom, jaz pa brez. Hura za najino različnost.
 
Kaj pa, ko se zaveš (ali si samo priznaš), da si netolerantna, neprijazna ali celo nestrpna oseba. Ja, to ni najbolj popularno. Bolje je, če rečeš, da sprejemaš VSE, ki so drugačni od tebe. In da navijaš za world peace. Dobiš krono. In pa lento. 
 
Ker to ni strpnost, če rečeš, da te geji ne motijo, samo naj so čim dlje stran od tebe. In ni prijaznost, če se prijazno nasmihaš samo zato, da vedno izpadeš prijazen. In to ni toleranca, če toleriraš vse, RAZEN družin, kjer sta dve mamici, ker ta ne izgleda kot tvoj popoln družinski portret. 
 
Toleranca, strpnost in vsestranska prijaznost so definitivno precenjene lastnosti. Kot pridnost in skromnost. Ker prepogosto je to kar en velik bullshit, ki ga zlorabljamo in prihaja iz naših (najbolj prijaznih, in našminkanih) ust kot eno brezvezno blebetanje. To, da sem vse manj tolerantna (do netolerantnežev), vse manj strpna (do nestrpnežev) in vse manj prijazna (zaradi prijaznosti same) je meni kar OK.
 
Ne razumem putra s pašteto. Ali paštete s putrom. Saj je vseeno. Morda pa lahko vsaj opustim moje – večno glasne, najbolj začudene in preveč dramatične Pa kako lahko to ješ?! komentarje (ko zraven, seveda, obračam z očmi).
 
V redu. Mogoče pa res.
Malo bolj tolerantno, strpno in prijazno.
Kulturno in civilizirano.
Od danes naprej.
(zraven obračam z očmi, kaj pa drugega…)
 
 
 
 
Nalagam, počakaj...