Druga runda

Ves čas planiramo, balansiramo, improviziramo in napenjamo možgane, kako bomo vse nemogoče organizirale, logistično izpeljale, skuhale in speglale. Vmes se trudimo biti aktivne, moderne, sposobne, kompetentne in vedno našpičene, urejene ter pripravljene za akcijo. Vse manj od tega je premalo?

Ker zaradi »normalnega« odraščanja nikoli nisem čutila pomanjkanja telesnega stika z ljudmi, je objavljena fotografija prijateljičinega na novo urejenega zelenjavnega vrtička in Vesnina nova poletna oblekica nekaj, kar me razveseli in to skoraj tako, kot me je nekoč razveselila Milka iz Avstrije in Leviske 501 iz Trsta.

Dva ekstrema sta. Nekateri vse več denarja in časa in svojega veselja porabljajo za nakupovanje daril in za ustvarjanje prazničnega vzdušja in so tisti, ki jim gredo tovrstni prazniki vse bolj na živce, ker so povezani z zloglasnim potrošništvom in pa še bolj problematično, s preživljanjem časa z družino, kar za nekatere ne pomeni nič dobrega in…

Mogoče pa zares še največjo razliko od ‚prej‘ in ‚zdaj‘ vidim v svojem mindsetu. Prej, ko sem nekam prišla, sem razmišljala, kaj si ljudje mislijo o meni in mi res ni bilo vseeno. Zdaj razmišljam ravno obratno – kaj si jaz mislim o njih, o ljudeh, ki jih srečam in si predstavljam, da njim ni vseeno.

Niso vsa prijateljstva za vedno. Z leti nekatera prijateljstva zamrejo, nekatera se po določenem času tudi  obnovijo, nekatera samo zbledijo. Vsako prijateljstvo ima svoj namen, svoj prostor, svoj čas in pa določen rok trajanja, ki je pa lahko, seveda, tudi neskončen. Nekatera prijateljstva se postarajo kot mi, zgubajo se kot koža na vratu, ki z…

Ali nas v nekem trenutku uniči ravno ta status nevznemirljive varnosti, ki smo ga prostovoljno podpisali in je od sedaj tu za vedno? Ali z zaljubljenim usodnim Da pred matičarjem in z novim priimkom izgubimo potrebo po tem, da bi partnerja še naprej zapeljevali in se raje zavlečemo v staro trenirko in se nezainteresirani (za karkoli) svaljkamo po…

Veliko mojih pomembnih odločitev in ogromno drastičnih Aha-jev se je zgodilo ravno na morju. Distanca od vsakdana in morje z vso svojo vse sprejemajočo širino definitivno vzpodbudi svojevrstno svobodo uma in ti vlije dodaten pogum za spremembe.

Verjamem sicer, da gre trend vse bolj v smer, da bomo vse več iskali odgovore na vprašanja kako naj bom boljši do sebe in še boljši do drugih in drugačnih in da bo vse bolj pomembno in popularno ali sem jaz v redu oseba, ki gledam nase in na ljudi z velikodušnim razumevanjem in ne samo s svojega ozkega zornega kota, kjer stisnjen opazujem svet…

Še danes mi pospeši utrip vse našteto in seznam je vsako leto le še daljši. Ali je to sinov močni stisk moje nadlahti. Ali je to srkanje prosecca v družbi prijateljic. Ali je to šopek, ki si ga sama kupim na tržnici. Ali tesen objem hčerke, ki me obenem tolaži in skrbi in veseli. Ali pesem na radiu, ki mi navlaži oči. In svež rogljiček, ki mi ga…

Vedno, ko nekdo začne govoriti o svoji mami, se njegov obraz v trenutku spremeni. Povezava otroka in mame je tako zelo tesna, tako občutljiva, globoka, polna raznoraznih občutkov, lepih, lahko tudi manj lepih, da v vsakem primeru do svojih mam nimamo nevtralnega odnosa ne glede na to ali je ta pozitiven ali negativen. In naš obraz vedno razkrinka,…