LETA NISO LE ŠTEVILKA

0

Sedaj, ko je pred vrati moj rojstni dan, se poskušam spomniti vseh dobrih plati staranja, kot recimo, da končno veš, česa nočeš, da si bolj samozavesten in moder, da so odnosi z izbranimi večplastni in poglobljeni, da vse bolj sprejemaš sebe, na not in navzven, da se vse bolj posvečaš sebi, svojemu duhovnemu razvoju in napredku, da se vse bolj paziš in neguješ in uživaš v malih, res malih stvareh. V finem espressu, recimo. Predvsem pa z leti vse sile usmerjaš v kakovost življenja in vse manj ti je do hektičnega hitenja, enostranskega prilagajanja in ugajanja. Ljubezen končno prihaja tudi od tebe samega, potrditev od zunanjega sveta pa na srečo postopoma bledi.

Ni pa enostavno uravnotežiti vse misli v času, ko smo se ženske znašle v civilizaciji visoko postavljenih meril, ki jim panično sledimo, tudi ko se tega ne zavedamo. Seznam skrbi, dvomov in vprašanj je zato z leti vedno daljši in bolj utrujajoč. Ali smo dovolj dobre in vznemirljive partnerke, dovolj ljubeče in razumevajoče mame, dovolj konkurenčne poslovne ženske, zanesljive prijateljice, dovolj privlačne in mladostne in kar se da srečne na objavljeni fotografiji, ki vztrajno kaže samo levi profil.

Danes ni dovoljeno ali zaželeno da bi se po petdesetem, kaj šele pri mojih sedeminštiridesetih, vsaj malo sprostile (v predelu pasu), da bi dovolile svojemu neukročenemu sivemu lasu, da gre trmasto po svoje, da bi si dovolile ukiniti večerne rituale nanašanja serumov, prenehale z vnašanjem prehranskih dopolnil, prenehale z depilacijo, prenehale z glajenjem svojih telesnih površin.

In čeprav nas je skozi življenje povozilo kar nekaj tankov – ločitev, nerazumljiva dejanja bližnjih, smrt v družini, izguba prijatelja, menjava službe, izguba psihičnega ravnovesja in razuma, moramo biti ves čas kar se da nasmejane in urejene, kar se da v redu. Vsekakor pa ne slabe volje, kisle, neugodne. Dandanes je zadovoljen videz zaželen, medtem ko je nesrečen izraz na obrazu nekaj, kar je ljudem pač neprijetno gledati in izziva v njih nelagodje. Ker se vsi bojimo nečesa.

Časa kljub temu ne bi zavrtela nazaj. Leta niso le številka, ampak so veliko več – so izkušnje in so spomini in so zgodbe in so moje življenje do tega trenutka, ki je zdaj. Leta so kompas smeri in so svoboda. Sedaj se počutim, da sem končno v letih, ko zmorem večkrat reči ne in ko me pogosteje ni strah biti jaz. In končno sem v letih, ko imam dovolj stabilno finančno stanje, da v vsakem trenutku lahko kontaktiram psihoterapevta, dermatologa in odvetnika. In končno bolje skrbim zase in za svoje potrebe, ali jih vsaj prepoznavam in jih ne ignoriram. In končno si upam na glas priznati, kako ne morem živeti brez pristnih ljubečih odnosov, brez tesnih objemov, brez nežnih poljubov in dotikov, brez pozornosti in brez tega, da v vsakem trenutku čutim in vem, da je nekomu mar zame. Zelo mar.

Hkrati pa me je z leti vse bolj strah, da bi vse, kar ljubim, izgubila. Z leti (ki niso le številka) vse večje zavedanje minljivosti prispeva k temu, da vsak dan želim živeti, kot da je zadnji. In uživam v vsakem grižljaju finega kosila in se »preveč« crkljam z otrokoma in se »preveč« hočem stiskat z dragim in si predrzno jemljem svobodo in pravico, da sem občutljiva in ranljiva in nekontrolirana in navdušena in radovedna in vse, kar se od ženske pri sedeminštiridesetih ne pričakuje in je morda tudi izven pravil »primernega obnašanja«. Požvižgam se na to, da se nekaj za mamo – žensko pri teh letih ne spodobi. Četudi se mi potem na čelo prilepi kakšna napačna etiketa. Ampak, tega, da me nekdo ne sprejme ali ne razume in me posledično zato napačno označi, prav nikomur ne zamerim. To tudi nekako paše v ta velikanski balon zrelosti in modrosti in sicer da z leti zares sprejmeš, da smo si ljudje različni in ne skušaš na vsak način pojasnjevati svojih misli in razlagati svoje resnice.

Iz večletnih izkušenj, ki niso le številka, ampak mi res veliko pomenijo, lahko rečem, da leta lahko iz tebe privabijo tisto najboljše – svobodo bivanja in mišljena in najboljši približek lastni avtentičnosti, tudi če je le-ta na račun občasnega napačnega etiketiranja. Priporočam.

Nalagam, počakaj...