RECI NE, RECI JA. PA SREČNO!

December je pač takšen, da ne veš, ali ti bo počilo srce od magičnosti ali ti bo samo razneslo glavo od pritiska, ker se vsi obnašamo kot da se bliža apokalipsa, in zato urnike polnimo do zadnjega z alinejami visokih pričakovanj – svojih in od drugih. Da ne bi slučajno česa izpustili, da se bomo dovolj družili, da bomo spekli dovolj piškotov, da bomo pravočasno izdelali voščilnice, da si bomo vzeli dovolj časa za stiskanje in za gledanje božičnih filmov in da bomo ob vsem tem tudi mentalno počivali in se, ob vsem tem kaosu, tudi sprostili. Ja, samo še tega se mi manjka ob tem vzhičenem tempu, da mi nekdo reče, naj se sprostim. Ha!

December je vsekakor čaroben, a tudi naporen, saj se uradno odpre sezona prednovoletnih zabav, ko iz omare privlečemo bleščeči glamur in si dovolimo malo več stilske drame in pretiravanja, tudi s proseccom. December je tudi sentimentalen in nostalgičen, ker se radi zazremo v preteklost in v mislih povzamemo, kaj vse se nam je zgodilo, kaj vse smo in česa vse nismo uspeli uresničiti. Koga smo na novo spoznali in koga smo po poti izgubili.

Bliža se tudi čas, ko bomo v svoje nove planerje zapisali nove zaobljube, nove cilje in želje. A ni fino, ko obrneš nov list papirja? Le kaj prihajajoče leto prinaša? Kaj v resnici sploh potrebujem in po čem hrepenim? Kaj je to, kar je najpomembneje, da obljubim sebi? Minimalizem, mentalni in fizični, je skrajno osvobajajoč, a ne? In, če odštejemo vse nujne materialne stvari, je najbrž prav vsem skupno to, da potrebujemo nekaj fundamentalnega, nekaj smisla, ki nas bo vodilo po naši turbulentni poti, in nekoga, ki bo vnašal mir v naš svet in bo to pot hodil vštric z nami in nas bo nežno, a hkrati odločno in ljubeče držal za roko in nam dajal občutek, da se ne bomo postarali sami. Vse ostalo je marketinški balast, ki bi ga morali zradirati.

Začela bom s tem, da bom nehala ignorirati moj značaj (in dalmatinsko genetiko), ki je v resnici precej len in uživaški in si več ne želi in ne zmore in tudi več noče biti tako funkcionalen in efektiven. Vsaj ne v tolikšni meri kot doslej. Izkušnje in samozavest z leti privedejo do tega, da vsemu in vsakomur ne rečeš vedno Ja, kar je vsekakor privilegij in luksuz, ki bi si ga vsak moral privoščiti.

Vsako leto si obljubim, da se bom čimbolj držala nekaterih »pravil« in s tem še bolj pazila nase. Kot recimo – znebi se odvečnih stvari v stanovanju. In v glavi. Izogibaj se ljudem, ki se vsemu in vsem čudijo (samo sebi ne). Čudijo se drugačnemu načinu življenja, stilu, mišljenju, obnašanju, usmerjenosti in drugačnosti ne jemljejo kot inspiracijo ali kot svobodo drugega, ampak le kot lastno frustracijo. 

Reci Ne kavi v družbi, ki se je ne veseliš, ampak misliš, da jo moraš odkljukati. Reci Ne negativnemu predvidevanju. Tvoja mantra naj bo vedno in povsod Zakaj pa ne? Znebi se odgovornosti (in njene teže v mislih), ki ni tvoja. Reci Ne uslugam, ki jih delaš zato, ker se nekomu samo nekaj ne da. Ker jutri se jim, tem istim, ravno tako ne bo dalo.

Reci Ne svojemu otroku. Ker je to tvoja odgovornost in dolžnost. In izkaz ljubezni. Reci Ne toksičnim odnosom. Zaradi očitnega razloga. Ker so toksični. Reci Ne pretvarjanju zaradi uvidevnosti. To je breme zate in tudi za druge. Reci Ne jamranju. Vreme bo slabo. Pa kaj potem, vzemi dežnik. Reci Ne grdemu opravljanju. Nalezljivo je in zoprno kot virus. Reci Ne ljudem, ki delajo, kar jim ustreza, ne pa, kar je prav. Reci Ne plastičnim vrečkam. Ker so pač grde. In niso eko.

Reci Ja coni neudobja, zamenjaj službo, vpiši se na tisti tečaj, privošči si daljši počitek, nehaj klikati na naslove “kar je sledilo, vas bo šokiralo”, pij vodo, delaj počepe, s hčerko izdelaj vision board, pojdi na potovanje s prijateljicam, pelji sina na zmenek, ignoriraj super popuste, ne nasedaj čudežnim kremam in pa ljudem, ki so vedno prijazni in nekonfliktni in se nikoli za nič ne opredelijo in se za nikogar zares ne zavzamejo.

Najdi mir, v sebi. Brez bromazepama.

Naj bo novo leto lepo, dišeče, pogumno, zdravo in ne preveč resno, če ni resnega razloga za to.

Pa srečno!