NAHRBTNIK JE PRAKTIČEN. SEPTEMBER JE LEP. ZEMLJA JE OKROGLA.
Vem, kaj sem pogrešala. Ta dobro vodo iz pipe, mojo posteljo (in posteljnino) in pa strehe staromeščanskih hiš, ki jih takole ob zgodnjih jutranjih urah s skodelico kave v roki občudujem iz kuhinje. Ampak to vem šele zdaj, ko sem zopet doma. Lepo je. Melanholično dober občutek je. Končno dam lahko ven usnjeno jakno in martinske. Pogrešala sem ju. Not pa lahko prestavim stojalo za perilo. Štorasto.
September.
Nekaj romantičnega je v zraku. Mesto diši po Parizu. Dogodki na prostem se počasi premikajo pod streho, na ulicah je prizor nadvse zabaven in pisan – on v kratkih rokavih in japonkah, ona v jakni in gležnjarjih. Ta novih.
Sezona kavča, toplih dekic, prepletenih nog, zloudanih serij in filmov je uradno odprta. Juhu. In sezona najboljših žurov. Jeee!
Mali gre v vrtec, TaVelka v šolo, jaz pa nazaj v službo. Vsi spet lepo vrženi v sisteme, zabasane urnike, predolge vrste, popoldanske gneče, lesene okvirje, nerazumljiva pravila, plačilne liste in v prepolne kurikulume. Ne svoje, njihove. Ampak v vrtec je treba? V šolo je treba. V službo je treba? V vrste, v okvirje, v pravila, v sistem je treba. Je treba?
Še dobro, da nam lepe stvari lahko polepšajo čustveno naporne začetke, ki so potem kar nekako lažji. Temu se vedno rada posebej posvetim. Moja TaVelka bo tako v svoj drugi razred ponosno vstopila s torbo znamke “kulska šolska torbica”, ki je polna čudovitih zvezkov in ostalih šolskih potrebščin iz papirnice “nova šolska zgodbica”. Moj Mali enoletnik bo z novimi luštkanimi copatki iz trgovinice “mehek copatek”, pogumno (in pa najbolj srčkano) zakorakal v svojo novo in prvo formirano skupinico – Gumbki. S seboj bo imel nahrbtnik iz trgovinice “moj prvi nahrbtniček”, ki je zelo praktičen. Gotovo vam je branje o tem, kako je nahrbtnik praktičen, zanimivo. Vedno se je fajn naučiti kaj novega. Kajenje je škodljivo. Zemlja je okrogla. September je lep. Nahrbtnik je praktičen.
Za prvi vrtčevski in šolski dan, tako kot za vse rojstne dneve, vedno kupim kako novo oblačilce (čeprav sicer prisegam in tudi prakticiram podajanje oblačil od otroka do otroka), ker si pomembne trenutke že od nekdaj (ne vem zakaj) zapomnim tudi po tem, kaj je imel kdo oblečeno. Brez veze, ampak tako je. Zame je to nekaj najbolj naravnega. Kot lulanje. Recimo vem, kaj sem imela na sebi, ko se je zgodil moj prvi poljub, vem kaj, ko sem prvič v življenju slišala ganse, vem kaj, ko je letalo prebilo zvočni zid, vem kaj, ko sem lezla na Eiffla (visoke štikle, pametno), kaj na vseh obletnicah, na porokah, na žurih in to ne samo na svojih. Brez razmišljanja lahko naštejem vse oblekice (lepo po vrstnem redu od ena do sedem), ki jih je imela moja TaVelka za vsak svoj rojstni dan. In moj Mali za svoj prvi. Svojo prvo laneno srajčko.
Všeč mi je ta sentimentalna povezava lepih (tudi manj lepih) trenutkov z oblačili. Zato sem za prvi vrtčevski in prvi šolski dan obe moji dve driskici oba moja dva sončka oblekla v trgovini “najlepša oblekica”. Ko ju bom prepustila Sistemu si bom na kavi v najljubšem lokalu “najboljša kavica” solze in šmrkast nos brisala z unicorn robčki od TaVelke znamke “mala solzica” (kako zelo mehki in zelo rozasti so). In življenje bo takoj lepše in lažje. Tako kot je življenje vsak dan bolj dišeče odkar moj Mali – A sem že povedala? – kaka v pleničke znamke “dišeča kakica”. Aha. Ne, ne, ni isto sranje drugo pakovanje. Je razlika. Je. Sedaj diši, hm, diši po podalpskem svežem vetrcu, madagaskarski vaniliji in bio zeliščnem čajčku. Srčkano. Aha. Zemlja je okrogla.
Kljub prelepim, opojno dišečim, preveč srčkanim (da bi se jim uprli, aneda?) in ToLjudjeMorateNujnoNabavit stvarem, so konci in začetki vedno čustveno naporni in težki, a hkrati vznemirljivi in lepi.
Za čim lepši in lažji začetek bom zato po vrtcu in šoli oba moja sončka peljala na kopališče “vodna pravljica”. S seboj bom vzela vse potrebno za nego kože znamke “gladka kožica”, za otroka pa še kremice znamke “mehka ritkica”. Lase bomo oskrbeli s proizvodi “lasna pesmica” in jaz bom vzdihovala ob pogledu na mojo TaVelko, ko si bo na glavo nataknila najbolj ljubko mašno znamke “moja mala mašnica”. Po kopanju ju bom peljala v igralnico “vsak dan je lahko nora zabavica”, za konec pa na najbolj slastno tortico v najboljšo slaščičarno v mestu “zdrava sladkorčica”. In vse bo lepše in lažje. In bolj ljubko in srčkano. Zemlja je okrogla.
Ma, saj vem. Zemlja sploh ni okrogla.
September je lep.
In vse ostalo je marketing.