Eva 154 objav 0 komentarjev

V kavarni se je vsedla dve mizi stran od mene in Malega. S kontroliranimi povezanimi gibi je iz torbe vzela svoj laptop, ga dala na mizo in ga odprla. Svoj odločen pogled in nasmešek je namenila samo natakarici medtem ko je naročala espresso. Podaljšanega, prosim!

Fuzbal in dramatično predinfarktno stanje sta mimo. V redu. Kolinda in njene trepalnice lahko slečejo svoj premočen kockasti outfit. Tudi v redu. Jaz sem ena tistih, ki nima ravno pojma o fuzbalu (moj bik mi vedno znova mora pojasnjevati osnove, ker vsaj enkrat med vsako tekmo preuranjeno skačem in ploskam za napačno ekipo. "Ni kot za TVOJE" mi…

Vedno, ko se vrnem z dopusta, se veselim vonju pregretega asvalta, mestnemu utripu in srečanju s prijatelji, kolegi oziroma s komerkoli, ki ni moja mala ekipa hodničkov, ki sem jih čuvala, mazila, pazila, fotkala in mazala z visokim faktorjem na morju.

Najlepša jutra so tista, ko me prebudi glasno zborovsko petje škržatov in se, še predno odprem oči, zavem Jaaa, na morju sem! Nato, že avtomatsko, z roko pogladim rjuho na sosednjem delu postelje, da preverim ali moj ribolovec nekje globoko pod morsko gladino zadržuje dih ali zraven mene globoko še spi. Velikokrat ga ni.

Moja ta Velka je komaj dočakala konec šole, ko bo lahko zabrisala šolsko torbo in rumeno rutko (za vedno) v kot in da se bodo pričele najdaljše počitnice. In da naj končno že pride tako težko pričakovani sedmi rojstni dan. Ker se ji je zdelo, da, ko se bo zbudila stara sedem Bom že velika in odgovorna, ane, mami? Ne vem točno, kaj se je vrtelo v…

Eno leto nazaj je bilo vse drugače. Moj trebuh je bil gromozanski, zunaj so na plus 40 prenavljali našo ulico, tok tok tok so ubogi delavci dan za dnem vstavljali ta lepe ljubljanske tlakovce. Tresla se je cela ulica in naša hiša. In to vse dokler nisem rodila.

Kako je bil moj Mali srečen, ko se je prejšnji teden prvič postavil na noge. Sam ob opori, kot se reče. Kar sijal je od ponosa. Sreča je kar vriskala skozi njegove velike modre oči. Ko sem ga opazovala, sem si zaželela, da bi, dokler bom obstajala, gledala njegov obraz, tako nasmejan, sijoč in srečen. In nikoli drugačen. #myson #proudmom

Kaj imamo pa danes v planu? je tisto vprašanje, ki mi ga On s kančkom ironije in z nasmeškom postavi večkrat tedensko. Ker me pač dobro pozna in ve, da imam jaz vsak dan nekaj v planu. Jaz v odgovor vedno s ponosom predstavim, kaj vse sem (spretno, hvala) uspela stlačiti v dnevni program.

Zrasel mi je modrostnik. Brez najave in opozorila. In zato tokrat ni bil kriv moj Mali za nočno nespanje, ampak utripajoči zob. Ne vem točno, kaj imajo zares modrostni zobje opraviti z modrostjo, ampak menda naj bi modrostniki svoje ime dobili zato, ker običajno izrastejo pozneje v življenju, ko naj bi bili mi modrejši kot takrat, ko so nam izrasli…

Zadnjič mi je prijateljica razlagala, kako je njen mož vzel obe njuni hčerkici, štiriletnico in dojenčico, ker je očitno sam dojel (za to mu pa čestitam), da je ona verjetno že zelo blizu živčnega zloma ali ločitvenih papirjev (vse je možno, ko smo ženske v hormonsko neuravnovešenem poporodnem stanju) in ji rekel, da bo za vse poskrbel. In naj gre…