BOJKOT MAMASTEMU
Moja spomladanska predvidevanja o poletnih radostih so bila precej točna, ko sem pisala, da bom še kar nekaj let na plaži s kanglico in lopatko delala potičke in da bova s čehom Jirijem skupaj, z nogami v morju, napihovala rokavčke in unicorne. In dejstvo je, da bom še nekaj časa tekala za Malim, mu dajala kamenčke in cigaretne ogorke iz ust in da bom ta Velki štimala masko in plavutke. In da bom Biku mazala hrbet in gavrilović pašteto na beli puhasti kruh. In da bom stražila obe moji driskici, da se ne utopita. In to v ta stabilni, ta mamasti pozi – noge v razkoraku, roke v boku in fokusiran pogled Mitcha Buchannona.
Hešteg ObalnaStraža.
Hešteg Seksi.
Hešteg Momlife. Hešteg Mamasto. Eh.
Zakaj bi telovadila, jedla večkrat po malo in pa zdravo, če moja rit nikoli ne bo kot guza od JLo in joške nikoli kot sise od Sofie Vergare (fenica definiranih ženskih oblin). Zakaj bi se sploh matrala? sem se takrat spraševala.
Vem zakaj.
Ker mi v omari marsikaj več ne paše, v hladilniku mi paše pa prav vse. In to ni ok.
Ker moram biti fit, telesno (težka) in umsko (še težja), da bom lahko dohajala moje male driskice.
Ker se hočem spuščati z mojim Malim sinkom po vseh toboganih in se guncati na vseh gugalnicah.
Ker se nočem izgubiti v stereotipu – nimam časa, saj veš, dva otroka in mož in morski prašiček in služba in še druga služba in še…
Ker bom čez manj kot dva meseca 40.
Ker bom čez manj kot dva meseca 40 in sem že nekaj časa nazaj napovedala, da bom na žuru za moj štirideseti rojstni dan visela dol z lustra v miniki.
Ker nočem žrtvovati časa (ki je samo moj) za moje male driskice. Ker žrtvovanje mame za otroka je za otroka breme.
Ker hočem biti vzor mojim malim driskicam in zase karseda lepo skrbeti.
Ker je življenje težje (in ne enostavneje), če se bašem z mojimi preljubimi OH-ji. IWillAlwaysLoveU, it’s not you, it’s me.
Ker hočem spet preteči desetko.
Ker bi rada še kdaj oblekla telirano zeleno oblekico, ki mi že od Londona z Ano ni več prav.
Ker nimam genov od Gisele Bundchen.
Ker hočem enkrat na fotki izgledati kot joga gurujka Urša, z nogo okoli, naokoli.
Ker bi rada spet oblekla (in ne komaj navlekla) usnjene hlače brez da pokajo po šivih.
Ker bi rada nehala s Sladkim (lej, konec je, tako ne gre več naprej), ker Sladkega v resnici sploh ne maram!
Ker nočem, da mi na čelu (in na riti) piše mama.
Ker me boli hrbet, a nisem stara. In ne bakica.
Ker bi rada dala gor boyfriend kavbojke ne da bi jih spremenila v skinny model.
Ker imam rada špeh na debelo na finem kruhu (s čebulo, aha), a ne ravno toliko na debelo na mojem boku.
Ker bi šla rada v nakup oblačil in vzela vse, kar mi je všeč in ne bi kupovala samo sončnih očal, čevljev in VSE na oddelku za otroke.
Ker bi rada prijetno presenetila – sebe.
Ker je vedno dober čas za brco v rit.
Ker je ok, da sem zadovoljna s sabo – taka, kot sem. In je ok, če rabim spremembo. Če je na bolje, še toliko bolje.
Ker sem rojena v znaku tehtnice in mora biti vse v ravnovesju in v harmoniji. Ja, tudi moje obline.
Ker verjamem v zdrav kruh, pardon, v zdrav duh v zdravem telesu. Ampak hkrati verjamem tudi v špagete z veliko sveže naribanega parmezana in v hrustljavo pečeno slanino (mmm) in ne toliko v lizanje stiroporja in tudi ne v vdihavanje nežne sapice od goji jagod.
Ja, ni tako enostavno.
Malo enostavneje je tem, ki so alergični na gluten in na laktozo. Ker potem avtomatično odpade polovica redilnih sestavin. In ljudi z alegijo na eno in/ali drugo je vse več. Če ne pašeš v brezglutensko ali brezlaktozno kategorijo (mi, aveš, mi imamo potrdilo od zdravnika, da smo alergični, potrjeno je, evo, poglej, od zdravnika, ga je napisal, prostovoljno), potem imaš pa sigurno kandido. Nimaš kandide? Naroči se na bioresonanco, boš videl, da jo imaš! Moraš imeti nekaj od tega. Bodi IN, ne OUT. Jaz sem OUT, nimam nič od naštetega. Jem lahko (a ne bi smela) vse in svašta.
Kljub zadostnemu znanju o nutricionizmu, zdravemu življenjskemu slogu, zenu, prani, nirvani in drugih eteričnih bleščicah, si bom na hladilnik (napolnjenim z vsem zelenim, od svetlo do temno in turkizne?) obesila par koristnih opomnikov.
Ni treba vse krožnike na koncu (do čistega) pomazati s kruhom. Saj imamo pomivalca.
Nutela ni jed na žlico. Kikirikijevo maslo tudi ne. Malina, ane?
Maslo ni tvoj najboljši prijatelj. Ne rabita se družiti čisto vsak dan.
Olivno olje je zdravo pa vseeno ni potrebe (je potreba, jeee!), da ga polivaš po vsem, kar serviraš na mizo. Ko pa Jamie to vedno počne, no.
Light majoneza je še vedno majoneza. Samo malo večja važička. In samo slabšega okusa.
Izogibaj se vsem izdelkom na katerih piše light, diet, zero, fitness, low-fat in fat-free.
Ni vse avtomatično zdravo in dietno kar posipaš s chia semeni in kurkumo.
Korenčkova (torta) in višnje (v zavitku) so še vedno sladkarija. Ne vitamini.
Breskov gosti sok ni sadje in tudi ni napitek, ampak ornk desert.
Pohanje v kokosovem olju je še vedno pohanje. Fino pohanje.
Ne se matrat z dietami kot so sadni dan, kivi dan, postni dan, hitra dieta, do popolne postave v desetih dneh dieta, magična dieta. Nisi David Copperfield.
Grickanje kokic, čipsa, piškotov in obnohtne kožice zvečer pred televizijo ni zdrava situacija. Reši jo.
Ne pretiravaj. Ne pojej uboge tri oreščke za zajtrk in tri zelene listke solate za kosilo, ker boš zvečer napadla cel hladilnik in pojedla vse kar poseduješ in to skupaj z dušo in embalažo.
Z vsemi ukrepi in napovedanim bojkotom mamastemu videzu pričnem takoj, ko se vrnem z dopusta. Hešteg prisežem.
Trenutno pa na plaži jem beli puhasti kruh s toplo (eno in edino najboljšo) pašteto (ajebiga), stabilno stojim (noge v razkoraku, fraj roka v boku), fokusirano strmim (v moje male driskice), se smejim (sama sebi) in pošiljam mastne, sočne in (vam, alergičnim na gluten) brezglutenske poljubčke z najljubšega konca sveta!
Vaša Pamela
Hešteg NištaMiNećeOviDanPokvarit