ZALJUBLJENOST JE BLODNJA, FINA BLODNJA
Pomlad mi je že od nekdaj najljubša, ker hipnotizira z vso svojo lepoto. Prebujanje narave je polno nevzdržnih izrazitih čustev, ki dražijo in hranijo dušo celo tistim, ki niso deklarirani romantiki, ki po svoji definiciji nenehno hrepenijo po konstantnem občutku zaljubljenosti. Pomlad in cvetoče magnolije prav vsakogar premaknejo.
Če verjamete v horoskop, so pa ljudje rojeni v znamenju tehtnice (moja malenkost) zaljubljeni kar vse leto. Ljubezen in tehtnica – to je eno in isto, pravijo. Sem v zvezi, nisem v zvezi, sem v zvezi, nisem v zvezi … Četudi monogamija ni naravna in je nekaj, za kar se odločimo, sem kar velik del svojega samskega življenja pred prvim možem in otroki preživela na zmenkih, saj sem upala, da se mi bo vsak trenutek zgodila tista velika ljubezen, ko bom lahko končno govorila o vsem v dvojini.
Ti zmenki so bili res raznovrstni – lepi, zanimivi in tudi čudni in nelagodni, takšni, od katerih sem potem pogosto bežala. Od nekaterih še isti dan. Od nekaterih pa naslednji. Saj še danes ne vem, ali sem bežala (kot za življenje) zato, ker sem želela biti svobodna, ali zato, ker je bilo z vsemi zares nekaj narobe. Zagotovo je bilo tisto prvo. Verjamem, da so to danes vsi eni fejst ljudje (za nekatere prav dobro vem, da so), ki so se pač znašli z mano (in jaz z njimi) na napačnem mestu v napačnem trenutku. Tem kiksom lahko rečemo tudi mladost.
Moj mladostniški free-spirit, ki je dolgo želel biti brez preresnih obveznosti in brez seznama za skupno nakupovanje gospodinjskih aparatov, je takrat, brez usmiljenja lahko zmotilo prav vse. Recimo to, da mi je na prvi zmenek prinesel vrtnico. Na mizi sem jo gledala kot tempirano bombo. Bala sem se je. In posledično tudi njega. In to, da mi je na zmenku govoril o resnih, preveč odraslih načrtih za prihodnost, v katere bi se, po njegovo, jaz tako super vklopila. Uf, ne, ne, … ne postavljajte me pred štedilnik in ne tlačite me v družinski enoprostorec. Še ne. In to, da mi je takoj po zmenku, še preden sem v ledeno mrzlem avtu potegnila zaug, poslal sporočilo – Te že pogrešam. Uf, joj, zaug in pa gas do konca za pobeg na drugi konec sveta. In to, da me je takoj po zmenku hotel predstaviti svoji mami. In to, da je prehitro sanjal o najinih lepih otrocih. In to, da se me je na zabavi neprestano oklepal in mi sledil celo pot do šanka in pri vsakem koraku v levo in v desno. In to, da brez mene ni mogel dihati. Žal mi je … Takrat sem si želela, da bi bilo ravno obratno. Da jaz ne diham zaradi njega.
Ampak brez vseh teh pisanih zmenkov in izkušenj nikdar ne bi bila tako svobodna in zaljubljena v življenje, kot sem. Morda pa sem zaljubljena samo zato, ker je zunaj pomlad in cveti sosedova češnja. Ali zato, ker moj partner še kako dobro in globoko lahko diha tudi brez mene, a raje ne bi. Ali pa zato, ker sta ljubezen in tehtnica eno in isto, kot pravijo. Saj ni pomembno.
Zares pa ni obstajalo niti eno prav dolgo obdobje nezaljubljenosti v mojem življenju. Vedno sem našla nekaj, v kar sem se vsaj malo zagledala, pa naj je to bil nov parfum ali simpatičen natakar ali pomladni lak na nohtih. Še danes mi pospeši utrip vse našteto in seznam je vsako leto le še daljši. Ali je to sinov močni stisk moje nadlahti. Ali je to srkanje prosecca v družbi prijateljic. Ali je to šopek, ki si ga sama kupim na tržnici. Ali tesen objem hčerke, ki me obenem tolaži in skrbi in veseli. Ali pesem na radiu, ki mi navlaži oči. In svež rogljiček, ki mi ga prinese sodelavka. In nepremišljen nakup še enih poletnih sandalov. In popoldanski ples v dnevni sobi z otrokoma. In pitje jutranje kavice na balkonu. In zataknjeno sporočilce za brisalci. In njegov pogled in nasmeh, ki mi govori, da je name ponosen in da mi stoji ob strani in da sem mu všeč in da me ima rad, do lune in nazaj.
Zaljubljenost je blodnja, pravijo. A najbrž so najbolj vznemirljivi in najmočnejši vrhunci našega vsakdana ravno te blodnje, visokoleteči občutki zaljubljenosti in neskončne fantazije, ki niso prepovedane in so zastonj. Če jih prepoznamo in jih sprejmemo, nam te lahko popravijo še tako turoben dan, nam preženejo slabe in naveličane misli ter premaknejo tudi najbolj otopelo in strto srce.