Urbanamama

Te dni mineva dve leti odkar sem objavila prvi tekst na Urbanimami. Še danes se prav dobro spominjam, da se je preblisk zgodil na božični dan, ko sem prijatelju pisala, da bi rabila pomoč pri kreiranju nekakšne, kakršnekoli, enostavne platforme (samo da bo črno-bela, nikakor ne načičkana), kjer bi lahko te svoje tekste objavljala. Tri tedne kasneje…

Ker sem že velikokrat (ne samo danes na ta prelep zimski dan) prejela klic iz kozmetičnega salona, da jim je ta in ta moja znanka dala moj kontakt in mi zato, meni srečnici, podarjajo nego obraza "zastonj", se sprašujem sledeče. Ali se vsem tem mojim kolegicam zdi, da jaz tako in tako redno obiskujem tovrstne tretmaje in lahko to, da so se…

Res sem kar malo vzhičena, ker bomo po dolgih letih s prijatelji polnoč pričakali v mojem domu. Ves čas pregledujem ali imamo vse pripravljeno za devet do dvanajst odraslih in za sedem do devet otrok: dovolj limon in limet, dovolj ledu, dovolj sveže mete, dovolj fascinatorjev, dovolj disko razsvetljave ... ja, lej, samo ta pomembne stvari. check√…

Vesel prihajajoč božič vsem, ki vanj verjamete in ga praznujete, vsem tistim, ki vanj ne verjamete, ampak ga vseeno praznujete (večina?) in pa lepe počitnice vsem ostalim, ki se ne najdete v nobeni od teh dveh kategorij. Zdi se mi, da letos še posebej vsi tako nestrpno pričakujemo božič in to sploh ne toliko zaradi druženja s taščami in tetkami in…

December je vedno tako hektičen, da ne veš ali ti bo počilo srce od vse lepote, nostalgije in magičnosti ali ti bo pa samo razneslo glavo od pritiska, ker se obnašamo kot da se bliža apokalipsa in zato urnike filamo do prepolnega z alinejami visokih pričakovanj - svojih in od drugih. Da ne bi slučajno česa izpustili, da se bomo le dovolj družili z…

Še tri tedne je ostalo do novoletne zabave in do slavnostnega poka najboljše penine, zato se je moji osemletnici zdel že skrajni čas, da s podstrešja privleče vrečo z vsem kičerajem, ki ga premoremo (in ki ga sploh ni tako malo) in okrasi naš dom, ki sedaj v posameznih kotičkih izgleda kot čista kopija stilsko dovršene trgovine Tedi. Ampak, kdo sem…

Vse bolj pogosto (prepogosto) so zgodbe o prevarah in razhajanju njega in nje tiste zgodbe, ki se dogajajo nekje blizu (preblizu) mojih znancev in prijateljev in žal niso le sto osemintrideseti del turške limonade in se tudi ne dogajajo tem, že na videz neskladnim parom, da bi nam v duši bilo lažje (in kar bi nas avtomatično izločilo iz odstotka…

Poskušam si predstavljati svoje življenje brez lepih stvari, brez lepih ljudi, brez lepih filmov,  brez lepih tekstov, brez lepih slik in fotografij, brez obremenjenosti z zunanjim videzom, brez obremenjenosti s statusnimi simboli in z okolico, ki že desetletja ni več politično korektna v prikazovanju resničnega in pristnega. Pa mi ne gre. Zagotovo…

Saj ne morem verjeti, da bom spet rekla, da se je že začela praznična evforija. Ker sem v preteklih dneh obiskala Dunaj, sem bila definitivno že allin v božičkih, jelenčkih in v nepogrešljivem LesKrismasAjGevjuMahat. Poleg tega je moja sodelavka, s katero si že leta delim pisarno, povsem mahnjena na decembrsko vzdušje in mi zato že dolgo ni nič…

"Spet smo noseči" mi je rekel prijatelj, ki sem ga srečala, ko sva se skupaj skrivala pod streho pred prvimi hladnimi kapljami dežja. Novembrski mraz mi je prvič letos segel do kosti, glasen promet pa malce delal uslugo, da sem bolj površno lahko sledila spet.smo.noseči pogovoru. Ob teh zoprnih dneh, ki se stemnijo že ko se vračam iz službe, vrtca…