Eva 155 objav 0 komentarjev

Vse bolj pogosto (prepogosto) so zgodbe o prevarah in razhajanju njega in nje tiste zgodbe, ki se dogajajo nekje blizu (preblizu) mojih znancev in prijateljev in žal niso le sto osemintrideseti del turške limonade in se tudi ne dogajajo tem, že na videz neskladnim parom, da bi nam v duši bilo lažje (in kar bi nas avtomatično izločilo iz odstotka…

Poskušam si predstavljati svoje življenje brez lepih stvari, brez lepih ljudi, brez lepih filmov,  brez lepih tekstov, brez lepih slik in fotografij, brez obremenjenosti z zunanjim videzom, brez obremenjenosti s statusnimi simboli in z okolico, ki že desetletja ni več politično korektna v prikazovanju resničnega in pristnega. Pa mi ne gre. Zagotovo…

Saj ne morem verjeti, da bom spet rekla, da se je že začela praznična evforija. Ker sem v preteklih dneh obiskala Dunaj, sem bila definitivno že allin v božičkih, jelenčkih in v nepogrešljivem LesKrismasAjGevjuMahat. Poleg tega je moja sodelavka, s katero si že leta delim pisarno, povsem mahnjena na decembrsko vzdušje in mi zato že dolgo ni nič…

"Spet smo noseči" mi je rekel prijatelj, ki sem ga srečala, ko sva se skupaj skrivala pod streho pred prvimi hladnimi kapljami dežja. Novembrski mraz mi je prvič letos segel do kosti, glasen promet pa malce delal uslugo, da sem bolj površno lahko sledila spet.smo.noseči pogovoru. Ob teh zoprnih dneh, ki se stemnijo že ko se vračam iz službe, vrtca…

Morda se sliši bizarno, ampak zame je bil v zadnjem tednu najlepši družinski večer, ko smo z mojim Bikom, z mojo TaVelko in z malim Levčkom po osmi zvečer polagali kamenčke na grobove naših bližnjih in se ob tem spominjali lepih dogodkov iz preteklosti, za konec pa smo ob avtu jedli prvi pečen jesenski kostanj.  Leta iz ta desete perspektive (in…

Včeraj me je v kategoriji Prispevki - dodaj nov, prijetno presenetila lepa, ta okrogla stotica. Sto! Sto tekstov, sto objav s filtrom, brez cukra. Več kot sto dolgih, čudovitih in čudnih večerov angažiranega tipkanja za računalnikom, tipkanja na letalu, na trajektu, na otoku, v čakalnicah in predolgih vrstah na pošti in ponoči ob mojem sinku, ki je…

Še kar slišim tvoj glas in slišim tvoj glasen in radosten smeh. Pred seboj vidim tvoj prečudoviti obraz in čutim tvoj stisk, vedno močan, ljubeč in dišeč.  Toliko lepih spominov, odštekanih zgodb in dogodivščin delimo s teboj, zato vem, da si v življenju zares uživala. In misel na to me vedno znova potolaži. Vsi, ki smo bili tvoji prijatelji (in…

Ne vem zakaj me ves čas toliko bolj skrbi za sina (ki je dve!) in ne za mojo hči, ki je šest let starejša in zato veliko bližje temu, da bo enkrat, v ne tako daljni prihodnosti, v naš vse sprejemajoč dom pripeljala nekoga, ki ga bo imenovala moj fant. Saj ne, da ga ne bomo sprejeli. Pa vendar bo po vsej verjetnosti moj Bik (in njen fotr) za vrati…

Pridkani, vzorni, vljudni, organizirani in fokusirani ljudje, ki so v šoli vedno upoštevali pravila in barvali samo točno tako, kot jim je to naročila učiteljica (in nikakor drugače), me nikoli niso pretirano zanimali. Ker ta prestrašena in krha oseba, ki si ni drznila odgovarjati starejšim in je vedno barvala samo znotraj zastavljenega okvirja in…

Prvič sem se peljala z letalom še predno sem stopila v prvi razred in sem zato potovanj po zraku vajena, tako rekoč, od malih nog, pa me kljub temu zadnjih nekaj let (poleg drugih nežnih fobij) vsakič zagrabi resen strah pred letenjem in to v tolikšni meri, da me moja osemletna hči pred vzletom sprašuje ali sem v redu, me miri in stiska za potno…