ŽENSKE – KRALJICE II
Pridkani, vzorni, vljudni, organizirani in fokusirani ljudje, ki so v šoli vedno upoštevali pravila in barvali samo točno tako, kot jim je to naročila učiteljica (in nikakor drugače), me nikoli niso pretirano zanimali. Ker ta prestrašena in krha oseba, ki si ni drznila odgovarjati starejšim in je vedno barvala samo znotraj zastavljenega okvirja in se boječe gibala znotraj varnega prostora, znotraj zastavljenih mej in ne zunaj, ne čez, nikoli preko, … sem bila nekoč – jaz. Privlačilo me je pa, kot je to danes (še vedno), moje popolno diametralno nasprotje. Najbrž sem upala, da bom ta neustrašna amazonka, ki sem ji hrepeneče sledila, enkrat postala jaz.
Ženske z brazgotinami v srcu in duši, ki so se v življenju vsega lotevale po svojih pravilih, malo divje in pa predvsem glasno, so me vedno veliko bolj privlačile od tistih svetlih, polikanih in nasmejanih mojstric moraliziranja, ki so v dobri veri s svojo površno oceno žugale drugim in jim (spet, verjamem, v dobri veri) talale raznorazne nasvete (včasih le s svojim obstajanjem) – kako se vesti, kako vzgajati, kako (in kolikokrat) se objemati, kako živeti (ja, celo to), kako in zakaj upoštevati socialno sprejemljiva in zakonsko določena pravila, ki bodo ustrezala in zadostila visokim standardom za sprejem v kategorijo sodobne in moderne ženske, dobre prijateljice, solidne žene in dobre mame.
Od nekdaj se zato, povsem podzavestno in zaradi svoje (nekdanje in potlačene) šibkosti, lepim na neukrotljive in pogumne ženske, ki drzno kršijo pravila obnašanja in sodobnega severnjaškega vzgajanja in pa na vse tiste mini in maxi revolucionarke, ki ne dopuščajo, da bi se ženska krhkost in šarmantna zmedenost zlorabljala za degradacijo ženske moči.
Četudi mi je jasno, da je besen feminizem zastarel, ker je že zlajnan in na trenutke dolgočasen, jaz ženske kar malo zanalašč idealiziram, kot da smo nadnaravna bitja brez napak in madežev, za nas najbolj navijam in nas vedno demonstrativno in goreče zastopam in branim, pa četudi je to večinoma medtem ko s kuhovnico stojim za štedilnikom in angažirano mešam mlečni riž. Da se, vendar, ne prime.
Dejstvo je, da nas žensk že zdavnaj več ne ogrožajo le šovinistični moški, ampak se v večji meri ogrožamo me same, pa kljub temu močno verjamem v našo superiornost bivanja in v sestrsko povezano energijo, ki dela čudeže, ko se enkrat ena z drugo (in ena za drugo in za tretjo) znamo iskreno veseliti, ko se ne bojimo izdaviti, kako je ona prečudovita, ne da bi se pri tem same počutile ogroženo (in ne da bi se zraven zadušile ali si potem za vedno za kazen usta zašile s sukancem) in ko smo zmožne dati ena drugi kompliment brez da bi si ob tem pregriznile spodnjo ustnico do krvi.
#ženske #malofeminizmaneškodi #sfiltrom #brezcukra #urbanamama