Eva 143 objav 0 komentarjev

Lahko imamo najvišje pete, a le redko imamo tako visok položaj, ki je primerljiv z dvanajstimi centimetri. Zato pa ni druge, kot da goreče zagovarjamo same sebe in se podpiramo ter javno in glasno vzklikamo svoja imena in izpostavljamo ta naš womenpower. Ja, ker moramo. Ker je ta naš tresoči, razburjeni glas včasih edino kar imamo in s čimer se…

Vedno sem bila diametralno nasprotje od tega, kar so ljudje pričakovali. Odkar pomnim sem neustrašno hodila po robu ali čez, rada sem šla predaleč, z vso hitrostjo in divje čez rdečo. Vse je vedno moralo biti na maksimumu, izven cone udobja. Jaz sem tista, ki bo čez noč dala odpoved in odpotovala. Jaz sem tista, ki se bo tetovirala, operirala,…

Kdaj nas je doletelo najbolj običajno življenje brez žarometov, zelo organizirano in predvidljivo, ko smo prenehale spati gole v njegovem T-shirtu, ker nas sredi noči potem tako zelo zebe? Kdaj smo pričele z jutranjimi in večernimi rutinami, brez katerih enostavno več ne moremo? Kdaj smo začele nositi zatlačene spodnje majice, ker nam sicer piha…

Ali je to, da se znamo iskreno veseliti uspeha in sreče druge, rezervirano samo za najboljše ženske, ki sploh ne obstajajo? Ali lahko izdavimo, kako je ona danes čudovita, ne da bi se pri tem same počutile ogroženo in ne da bi se ob tem zadušile? Ali smo zmožne dati kompliment boljši (in lepši, če hočete) od sebe brez da bi zgrizli ustnico do krvi?…

Na smrt svojih staršev nikoli nisi zares pripravljen, ne glede na to, v katerem življenjskem obdobju si in ne glede na to, koliko si bil nanje navezan ali koliko si se nanje lahko zanesel. Tvoja vloga otroka, ki ti je bila dodeljena ob rojstvu, se z njihovim odhodom konča in kar naenkrat se počutiš, kot da ti je nekdo izpulil korenine in si ostal…

Otroci vedno poskrbijo, da se preveč ne razlezemo po tistem vabljivem ležalniku, da vedno znova pretirano mahamo z rokami in da ustvarjamo kretnje, ki nam ne naredijo estetske usluge, zato pa s tem vsaj zabavamo turiste, katerim smo tisti moment padli v kader. 

Kar nekaj parov se razide dostojanstveno, brez dramatičnega pakiranja kovčkov v solzah, brez sočnih žaljivk, brez letečih krožnikov.

Mlajše je slajše, kot se reče, morda sem se zato tudi sama v času po ločitvi oklenila tega klišeja in sem se zabavala s precej mlajšimi, ki so se, predvidevam, še odvajali od plenic, ko sem se jaz že poljubljala na petkovem šolskem plesu. Po petnajstih letih monogamnega življenja, sem se veselila spremembe in zabave z impulzivnimi in iniciativnimi…

Z Ano sva sedeli za šankom Orto bara, v ozadju sva poslušali Petrovo orgazmično soliranje, ko me je zadelo in sem ustrelila kot iz topa: „Nujno potrebujem ljubimca!” Kljub klišeju. Saj veste, ločena, nad štirideset, situirana, urejena. In to ta ženska, ki sicer verjame v globoke odnose in ni za površne relacije ter izbira le takšne prijatelje, ki…

Ali nas v zakonu uniči ravno status skupnosti in varnosti, po katerem smo tako hrepeneli? Ker ne eno ne drugo ni vznemirljivo in nas v določeni fazi začne dolgočasiti in si zato natrpamo urnike z novimi hobiji, manično kupujemo vse boljše avtomobile, vse dražje domače ljubljenčke, samozavest si dvigujemo z liftingi, postajamo vse večji deloholiki,…