Vedno, ko se vrnem z dopusta, se veselim vonju pregretega asvalta, mestnemu utripu in srečanju s prijatelji, kolegi oziroma s komerkoli, ki ni moja mala ekipa hodničkov, ki sem jih čuvala, mazila, pazila, fotkala in mazala z visokim faktorjem na morju. In vedno se veselim srečanju z novimi starimi obrazi, vsaj za en večer, ko grem s svojim skirojem na pivičko in si prižgem cigareto (ki jo nažicam od frendice), ki takrat tako zelo paše, oh, nenormalno paše, kot paše burek ob štirih zjutraj po veseli noči, ki ga napadeš in ga ješ tako nedamsko, ker misliš, da te nihče ne gleda. Pa te.
Poletje v mestu res ni švoh. To rečemo sicer tisti, ki bi bili ta trenutek raje na morju, ampak iz minusa moraš narediti plus, ane. Ker je tako lažje. In lepše. Ampak poletje v mestu res, res ni švoh. Turisti sicer delajo gnečo po kafičih, tako da čakaš dlje na postrežbo, kot si navajen, ampak poleg tega, da se ti od vročine vse popa in lima, poletje v mestu res ni švoh. Dogodki na letnih vrtovih in pod zvezdami se vrstijo. Ljubljanica se pretvarja, da je morje, vsi ob njej pa, da so na plaži. Ljudje se sprostijo, nekateri še preveč. Kratke, prekratke hlače, Kratke, prekratke majčke. Ampak, sej te razumem. Danes si se odločila, da te briga za vse, poletje je! kdaj, če ne zdaj. In si globoko vdihnila in si jih zapela. In si še enkrat globoko vdihnila in si jo navlekla. In prav imaš. Kdaj, če ne zdaj.
Sladoled teče in kaplja z vseh strani, po vsemu in vseh, medtem ko ti delaš enaindvajseti selfie, da boš lahko izbrala najboljšega za juhuhu poletjejetu.
Otročki so vsi na sveže postriženi, ker mami je rekla, da poletna frizura pa mora biti praktična (?) in taka, da jim ne bo vroče. Ampak našim malim driskicam tako in tako vse paše. Ja, tudi ta prekratka, ta praktična frizura. Ja, tudi crocsi na njihovih malih kislih nogicah. In ja, tudi nogavičke na sandale. Tamalim. Ne tebi.
Doma si lahko gol in bos, perilo se hitro suši, fena ne rabiš, tende so odrolane, bazeni postavljeni, flamingoti in unicorni napihnjeni. Luštno je. In vroče je. Končno. A, uf, prevroče je. Čez dan ne morem prav nič, vročina ubija vso mojo kreativnost, fizično in umsko, kar jo malega premorem. Moja letni čas je jesen in tudi pomlad, ki ju praktično ni več, zato sem ostala brez. Ostane mi zima. A zima je spet malčece premrzla. Jamranje o vremenu, ki NikoliNiTaPravo (nekaterim zdaj ni dovolj vroče) paše pa zraven, vedno in povsod, kot jogurt k bureku. Tistemu v jutranjih urah.
Eni se tenstamo na asvaltu, drugi se namakajo v morju. V petek me je prijateljica povabila (med njenim namakanjem v morju), če se ji s TaVelko in z Malim pridružim. Ja, super, seveda! Pridemo. Samo spakiram. In pridemo. Ojoj, ne. Spakiram. Pa ne spet. Ravno sem naredila epilog večdnevnemu projektu raspakiravanja in vse, oprano od soli južnega jadrana, distribuirala po sobah. Zdaj pa spet, jovo na novo, vse od začetka. Neee. Namesto, da bi ta vikend samo gledala nogomet in navijala (predinfarktno stanje), bom v glavi še delala seznam in pakirala.
Pakirati se mi pa res nikoli ne da. Kot umivati las in tankati gorivo. NeDaSeMi. Nič od tega trojega. Pa vse troje moram. In delam redno, brez skrbi. Pri pakiranju bi ženske rabile mir in tišino za popolno koncentracijo, da bi naredile premišljeno selekcijo stvari KiJihZaresRabimo na dopustu. A očitno te pameti nikoli nimamo dovolj, ker vedno vzamemo vsega preveč. Ma, vzela bom samo, kar rabim. Nič več od tega. Plan v glavi je v štartu vedno obetaven, a, ko pričnemo s pakiranjem, na ta plan vedno znova pozabimo. To je tako kot vedno pozabiš preklopiti na notranjo ventilacijo, ko se spuščaš proti Ilirski Bistrici. Pa veš, da bi moral. In potem je kar naenkrat prepozno. Isto je s pakiranjem. Pozabiš, kaj in koliko. In se zajebeš s prepolnim in pretežkim kufrom. Ok, ne s kufrom, ampak s kufri, vrečkami, nahrbtniki in boršami. Samo tisto, kar potrebujem, bom vzela (to ne pomeni, da vzameš vse, YouStupidWoman, kar poseduješ, razen spenjača).
Ja, ja. V starih dobrih časih so moji in tvoji potovali na morje s fičkoti in zastavami, ne s karavani in največjimi terenci, pa je bilo prostora dovolj. Nostalgično spominjanje in primerjanje s tistimi TaBoljšimiČasi je v resnici patetično in dolgočasno, ker Hej! smo v letu 2018. Ampak, lahko se odklopiš od interneta, greš na minival, si kupiš oker kostimček in svileno rožasto bluzo, daš oglas na LetGo, aja, ne, na ulične kandelabre in v poštne nabiralnike, da prodajaš sup od moža, soy luna kotalke od hčerke, longboard in tablico od sina, svoj novi pametni huavej in uživaš v nedemokratični preteklosti. In upam, da si obdržala kak leksikon iz osnovne šole od mame. In LP-je. Ker ni slabo poslušati Josipo in Danas sam luda, medtem, ko ob večerih po leksikonu iščeš besedo hipster (mogoče bo zraven tvoja slika), v angleškem slovarju pa prevod besede Frankenfood. Veliko sreče s ta drugim (ostali boste poguglali).
Ok, kaj bom spakirala:
Japonke v vseh barvnih kombinacijah. Ne rabim. Ker bom nosila samo ene.
Superge za tečt. Mogoče me bo prijelo in bom šla tečt zjutraj, tik pred sončnim vzhodom. Hahaha. Ne.
Deset oblekic in ravno toliko majčk. Ne rabim. Ker bom nosila dve. Eno čez dan. Drugo zvečer. Ali kar samo eno. Tistih deset majčk preveč ZaVsakSlučaj tudi ne bom vzela. Ker do tega slučaja nikoli ne pride in ene in iste majčke vsako leto peljem s sabo na morje in jim dajem lažno upanje, da se bodo letos pa res sprehodile po rivi. A se ne bodo.
Klobuk, slamnik, ruta. Glavo je treba čuvati. Vzamem vse troje.
Kozmetična torbica polna ličil. Ne rabim. Ker bom na morju. Ne rabim pet hajlajterjev, deset različnih odtenkov senčil, osem šmink v vseh odtenkih pudraste pink in štiri lake za nohte.
Tri puloverje. Za vsak slučaj. Ma ne rabim. Na morju bom. Vzela bom enega. Za vsak slučaj.
Knjige. Aja. S tamalimi bom. Mogoče bom uspela prebrati prvi odstavek. Trikrat. Znala ga bom na pamet. Knjige bom pustila doma. Otroke na morju moram imeti nonstop na očeh. Ni druge. Varnost je prva.
Za TaVelko masko, plavutke, flamingota, mrežo, kanglico, skiro, kotalke, družabne igre, knjigice, oblekice, kopalke (mami, z zgornjim delom!), kužka za spat, torbica, puščica,…Za Malega obroč, igračke, grizala, klobučki, majčke, hlače, plenice, tetra plenice, voziček,…
Evo. Spakirani. Avto nabasan. Spet. Kljub pametni selekciji. Ampak, saj sem vzela samo tisto, kar rabimo.
Spenjač bom pustila doma.
Prihajamo!
#pakiranje #danassamluda #juhuhu #poletjejetu #umsfiltrombrezcukra