Urbanamama

Jaz nikdar nisem zares občutila tega velikega zla in škodljivosti televizije. S televizijo in s (sicer bolj skromnim) programom sem rasla in zrasla. In zato se kvečjemu z nasmehom spominjam vseh lenobnih preležanih dni s pridihom oblomovščine, ko sem namesto zehanja v zadnji klopi pri Uvodu v slovansko jezikoslovje (kaj je s temi Uvodi, a?) doma…

V idealnem scenariju bi za moje pisarjenje v naši sto trideset let stari hiši ena soba s ključem pripadala samo meni. Če lahko malo sanjarim o idealnih pogojih ... na tleh parket ribja kost, starinski stol in čudovita lesena miza, na mizi tanek črn notesnik in kozarec rdečega, v kotu pa slaven Barcelona chair, vedno pripravljen na moj pisateljski…

Ste se (kot jaz) kdaj znašli na čudovitem smučišču in ste se v zakajeni kafani, s preglasno Severino in s kuhancem v roki, obnašali tako zelo samozavestno, kot da ste najbolj izkušen smučar (ma, daaa, svake godine) in si po treh urah divjega spuščanja po belih strminah to pijačo (in nažican čik od sodelavke) še kako zaslužite? Najbrž da ne.

Koliko svetovnih vodij se je balo javnega nastopanja, pa so govorili. In govorijo. Koliko žensk se je balo upreti, pa so se uprle in zaživele. In živijo. Koliko nas se boji zavrnitve, neuspeha, kritike, ignoriranja, zdravniških pregledov, priporočenih pošiljk, orjaškega lignja (moja TaVelka na vprašanje česa se najbolj boji), službenih razgovorov,…

V tem letu ti želim, da strah in sram ne bi bila tvoja hendikepa. Pogumno vstani iz zone udobnega kavča. Zamenjaj službo, vpiši se na tisti tečaj, reci kdaj NE, nehaj klikati na naslove "kar je sledilo, vas bo šokiralo", pij vodo, delaj počepe, ločuj smeti, pojdi na zmenek, ignoriraj super popuste, ne nasedaj čudežnim kremam (it's a miracle! aha)…

Celoletna prezasičenost z nakupovanjem je obdarovanju in coca-cola božičku naredila veliko krivico. Včasih smo se teh darilc, ki so se čez noč misteriozno pojavila pod smrekico, tako zelo veselili. Komaj smo jih dočakali. Zdaj smo pa kar malo alergični na darila, ker naše male driskice imajo tako že vsega preveč! Joj, spet TA darila ... in potem so…

Če misliš furat nostalgijo in skakat na Summer of '69 s časa, ko je Bryan še jedel biftek (medium minus) in ni žvečil botanike, obuj nižje petke, da boš tistih par metrov od točke, kjer te je odvrgel taksi in pa do vrat svojega doma, korakala vzravnano in ne puklasto s stopali na not. Tudi, če te nihče ne gleda, ker je ura štiri zjutraj. Ne izgleda…

Ta topel občutek, ko zasvetijo lučke, ko postavljaš svojo zaprašeno smrekico s podstrešja in zavijaš majhna presenečenja za pod njo, je res čudovit, že skoraj blažen. Še ljudje, ki ti sicer niso zelo simpatični, dobijo decembra bolj sprejemljive poteze in pa lepši obraz in na moment (sicer res zelo kratek) si lahko predstavljaš, da pa morda niso…

Ker v resnici si vsi želimo večne romantike, želimo si življenja polnega filmskih vznemirljivih trenutkov Tik Pred Poljubom (saj ste gledali The Notebook?), metuljčkov v trebuhu in konstantnega občutka pijane zaljubljenosti. Ali nas ubije ravno ta status dolgočasne varnosti, ki smo ga prostovoljno podpisali in je od sedaj tu kar ZA VEDNO? Ali z…

Obsesijo z nakupovanjem v stilu slavne zapravljivke Carrie Bradshaw smatram za resno psihično motnjo. Z jokom, histeriziranjem in kolekcijo predragih čevljev (na račun neplačane najemnine) svojih problemov pač ne moremo reševati. To, da si delaš zavidljivo zbirko Imelde Marcos na račun gretja in tople vode je precej bolana situacija.