URBANAMAMA IZ SELA

Sva z Nino zadnjič vozičkali po centru in se smejali…kaj je pa potem Ona, je rekla, ki je doma iz Sela. Ni urbanamama, ampak ruralnamama, al kaj? 

 

Jaz sem rasla v mestu, na asvaltu in po mestnih kafanah. Zakajenih. A urbanamama ni samo ženska in mama iz mesta. Res ne. Sploh ne.

 

Moje frendice. Moje punce s katerimi hodim na dolge kave in najboljše večerje. In s katerimi se najbolj naglas in najraje smejem. In pred katerimi lahko pizdim na prav vse in to z vseh zornih kotov. In s katerimi imam deset viber skupin, v vseh možnih kombinacijah. No, One so vse urbanemame. Niso čisto vse (še) mame. Ni važno. One so urbanemame. A prav nobena od njih ni iz mesta. Celo niti ne iz nekega Kraja, ki ga vsi poznamo. Ampak iz Sela pri Kraju, ki ga vsi poznamo. Pa so vse urbanemame. Vsaka posebej je. In to ta prava. 

 

To pa zato, ker…

 

Ko smo na kavi ne razlaga, kako se je Mali prvič obrnil in s čim mu maže vneto rit. Ampak dragocene minute svobode izkoristi, da izve, kaj je novega v zari in kje se tista maskara dobi (tista najbolj črna črna). In da rabi novi lak, mat. In da mora nujno k Alji na brazilko. In na balayage. In hoče vedet, kdaj že gremo spet v London. In k nam na Krk. In v Trst po nove sončne špegle in na aperol spritz. Same. Brez priveskov.

 

In nujno rabi svoje punce na online, da iz garderobe prosi za nasvet, katero jakno vzet? Ej, bejbs, črno ali sivo? In zato da, ko ima živčni zlom, da jo pomirijo z Eeeeej, saj bo vse OK. Tolk no, da se ne vrže čez balkon. Če ni treba. 

 

In si želi (brez slabe vesti), da bi vsi izginili. Da bi bila par dni sama, brez urnika. Brez MamiMamiMami. Na kavču v najljubši pižami, tisti z luknjo in patentom. Nestuširana (pa kaj). S spuščenimi roletami. In da lahko spi in sanja. O Bradu in Ryanu. In gleda filme. Z robčki. Ta dobre. In tiste slabe. S Hugh Grantom. Vseeno. In se baše z oh-ji. Cel dan. 

 

A, seveda. Ona najbolj na svetu ljubi Malega, ta Velko in Njega. Ampak o tem ne govori. Ker ni treba. Ker me to vemo. Vemo, da jih pazi in mazi in jim kuha in pospravlja in riše in sestavlja in se bedasto pači. Zato da se Mali smeji. In Njej pred spanjem bere pravljico. In Njemu poje uspavanko. In Njega boža po laseh. In je to njen svet. Najljubši. To vemo. Brez lovemyfamily in lovemylife.

 

Ker ona nam raje pove, kako ji grejo tisti dan pošteno vsi na živce. Vsak posebej. In da bo znorela. Ja, ker pride tak dan. Ko On ves dan špila igrice ali bulji v kripto svet in ne prime Malega, ker ravno zdaj, zdaj pa On, sori, res ne more. In mu je fouš, ker ima On čas zase. Za stuširat in oprat zobe. In pije kavo. Sede. Ne stoje. Sede. V miru in počasi. Ona pa ne! Ona pa neeee!!! In potem je ona živčna in tečna. In kaznuje Malo. Za brezveze. In se sekira, da bojo posledice, ker jo je povlekla za uho in jo dala stati v kot. In gugla, kaj naj naredi, ker se je ustrašila, da jo je zafurala. Za vedno. A rada bi se samo fajn zjokala. Pod tušem. Če bi le imela čas. Za tuš.

 

In zjutraj spet zamuja v službo, ker Driskice ni mogla pripeti. V sedež. Ker ni hotel. In je bla borba. In je bil deska. In je kričal. In ona je kričala. Čeprav res ni hotla. Ker to ni ona. In je bla žalostna. In je jokala. V avtu. Prešvicana. V novem plašču. In je bla utrujena. Že navsezgodaj. 

 

In v službi sanja o svoji lastni ali o katerikoli drugi. In upa, da bo kmalu. Bo. Saj bo. (brez heštega workingmom. Ker to, da pač Dela in je Mami, se ji ne zdi nič tako kaj posebnega, ker njena mami je delala ravno tako in še več. In zdaj, Mami, TeKončnoRazumem).

 

Ampak, Ej! Ona je srečna. Ker ni izgubila sebe. In ker se veseli. Novi šminki. In novemu prispelemu paketku, ki jo čaka na pošti. In kavi na petkovšku. In plusku na testu. In da gre plesat. V novih štiklih. Brez kurčeve fige. In ker je sočutna in občutljiva. In je najboljša frendica. Ki ne izgine, puf, ker je Mami. In ima njih. In ima nas. In se imamo radi. Za vedno. Smo tu. In bomo tu.

 

In Ne. Ne sprejme to, da je SamoMami in NajrajeSamoMami ali karkoli Mamastega. Čeprav s tem ni nič narobe. Res ni. Ampak Ona pač tega noče. In se ne da. In se ne pusti. Na svoj način. 

 

Urbanamama si. 

Ali pa nisi.

Iz mesta. Ali sela. 

Je prav vseeno.