SEKS NA EKS
Saj poznate tisto, ko ima nekdo kratek stik z zoprno babo in komentira, da »ta pa že dolgo ni dobila …«. Vulgarno, seksistično, res je. A če gremo mimo tega, kako je to skrajno prostaški komentar, je kar logično, zakaj povezujemo napetost in tečnobo zoprne babe s pomanjkanjem seksa.
Večkrat sem s prijatelji ob večerji (in s preveč viskiji v roki) odprla temo, zakaj nas, recimo, zdravniki nikoli ne vprašajo, kakšno je naše spolno življenje, kakšen je kaj seks in ga tudi ne predpisujejo kot terapijo ali celo nujo za vsesplošno boljše počutje. Bodo pa vprašali, koliko se gibljemo in ali uživamo dovolj zelene zelenjave in nas bodo gnjavili, ker je obojega na urniku premalo.
Zakaj pa seks ne dobi svoje alineje, ko se pogovarjamo o zdravem načinu življenja? In to ravno seks, ki je nekaj najbolj naravnega. Brez seksa bi ljudje vendar prenehali obstajati. In pa, seks, zaradi mnogih svojih karakteristik, dokazano tudi zdravi marsikatere psihične in fizične težave, krepi naš imunski sistem in celo podaljšuje življenje? No, vsaj naredi ga lepšega. Ob tem takoj pomislim na živahnega Micka Jaggerja in Cher, ki imata vsak po sto petintrideset let, pa sta še vedno vitalna. In živa! Neverjetno.
Seks bi lahko definitivno bil nadomestek za telovadbo. Reden seks na eks (ob pomanjkanju časa) in vsi bi bili bolj zadovoljni, zadovoljeni in posledično bolj zdravi. Vemo, da se med seksom sproščajo hormoni sreče, da seks umirja naš um, serotonin pa skrbi, da smo sproščeni. Zakaj se potem za seks tako malo brigamo, če pa ima toliko plusov, kot jih nima prav nobena bio zelenjava?
Iz preteklosti se nam je uspelo otresti številnih družbenih tabujev, obstaja pa ta eden na S, ki trmasto vztraja, čeprav ga non stop gledamo v različnih kontekstih. Ves čas nam je pred očmi, in to večkrat dnevno. Poziva nas v oglasih za avtomobile, vabi nas v raznoraznih videih, v objavah nas – navadnih novodobnih gospodinj, mah, še v oglasih za navadno fasungo ga je, kolikor hočeš! Pornografije ne bom omenjala, ker je ta kar preveč na prvo. In ja, čeprav je seksa okoli nas na pretek, nam je o njem še vedno neprijetno govoriti, in to tudi z ljudmi, ki so nam blizu oziroma – še posebej z ljudmi, ki so nam blizu.
Seks nas preveč spominja na našo primarno, surovo, živalsko naravo. In ker ljudje na splošno radi mislimo o sebi, kako zelo razvita bitja smo, visoko civilizirana, se nam ta prvotna funkcija razmnoževanja zdi, kot nekaj zelo primitivnega in sramotnega (o slednjem smo bili tako naučeni v otroštvu). Seks, ki ga povezujemo z ljubeznijo, intimnostjo in romantiko in je odraz odnosa in komunikacije z našim partnerjem, pa nam tudi lahko povzroča nelagodne in mučne misli, saj večinoma ta dialog z leti začne pešati. V abšlesan odnos pa, seveda, tudi raje ne bi drezali.
In tako seks navkljub svoji vseprisotnosti ostaja v naših pogovorih tabu. In tabu je tudi v praksi. Izogibamo se ga, ker nas asociira na surovost in smrt (pravijo, da je misel na prvinski seks močno povezana z mislijo na smrt) ali pa nas spomni na bližino, ki se je z leti izgubila med položnicami in hektičnimi urniki, ob tem pa ne vemo, kako bi zdaj slabo in že ustaljeno prakso obrnili na bolje. Življenje pač.
O užitku v vseh njegovih oblikah se vsekakor premalo razpravlja. Prevečkrat je kritiziran in škandaliziran, ker najbrž niti ne razumemo vsega njegovega potenciala. Poznavanje in posedovanje užitka in čutnosti nam pa zagotovo lahko spremeni življenje. Gre za zdrav odnos do svojega telesa. In do sebe.
Ampak, kot je vse v odnosu zapleteno, tudi tukaj ni univerzalnega recepta. Sploh pa ne enostavnega. In tako bo seks kot dialog med dvema ali kot način zdravega življenja ostal tabu, do neke mere pa tudi misterij in to vse dokler bo monogamija družbena norma, seks pa se bo sprejemal in razvijal v smer tovrstnih razmerij, ki štejejo kot »normalna« in idealna. Še dobro, da je odnos z mojim fantom vse prej kot to. Večino časa ni najbolj »normalen« in tudi ne idealen, je pa zato na trenutke kar – najbolj popoln.